O »varčevanju« in varčevanju

Javna razprava o tem, ali varčevanje vodi iz krize ali ne, je v temelju jalova, če prej samega pojma »varčevanje« ne definiramo ustrezno. Tako se zdi, da imamo danes opraviti kar s tremi definicijami. Kdaj in kje sta se vanjo zavlekli vprašanji državne potrošnje in višjih davkov sicer ne vem, vem pa, da ko denarja zmanjka, je vsako prerekanje glede »varčevanja« odveč. Takrat se namreč zgodi samo od sebe – na »najbrutalnejši« možni način.

V našem primeru namreč ni pravo vprašanje “varčevanje da ali ne”, temveč kako izravnati prihodke državnega proračuna z odhodki. Ta država si enostavno odhodkov, večjih od prihodkov, ne more več privoščiti, ker nam nihče več ni pripravljen posojati. Naša država je za današnje razmere enostavno predraga. Torej sta v zgornjem članku omenjeni varianti (Keynesianska in Merklova) »varčevanja« za nas povsem brezpredmetni. Prva zato, ker imamo tako ali tako že nepojmljivo visoke davke, in druga zato, ker samo planiranje rezov nekje v megleni prihodnosti za nas ne pride več v poštev: ker nas bo prej obiskala trojka in nam z diktatom neko svojo varianto varčevanja, ali »varčevanja« preprosto vsilila. Kar morda niti ne bi bilo slabo, saj se dokazano sami ne zmoremo ali nočemo o načinu in obsegu dogovoriti.

Da višji davki ne prinesejo vselej tudi več prihodkov v proračun je zdaj menda že jasno tudi bolj trdovratnim zagovornikom centralno-planskega gospodarskega sistema. Pleteničenje o “zajezitvi” sive ekonomije je med njimi sicer trenutno bolj popularno, predvsem ko govorijo o “uspehih” uvedbe davčnih blagajn na Hrvaškem, a naj spomnim, da je siva ekonomija pravzaprav odgovor prebivalstva na okoliščine, zaznamovane s previsokimi davki, pri iskanju virov lastnega preživetja. Kvečjemu, torej, bi z uvedbo davčnih blagajn morali vsaj hitro zatem, če ne kar hkrati, znižati tudi davke. Edino z znižanjem davkov bomo namreč omejili obseg sive ekonomije. Z drastično kaznovalno politiko bomo namreč dosegli sicer morda res zmanjšanje sive ekonomije – na račun povečanja črne. Kratkoročno bi tako v enem sunku povečali prihodke, kot se to dogaja na Hrvaškem, hkrati pa dolgoročno zmanjšali obseg sive ekonomije z nižjimi davki. Osnova za obdavčitev bi se tako povečala, in prav možno je, da bi se dolgoročno povečal tudi izplen. Zaradi nižjih davkov, ne zaradi davčnih blagajn.

Višanje državne potrošnje prav tako ne vodi v prosperiteto: če bi, bi namreč morali v obdobju največje potrošnje, tik pred gospodarsko krizo, ko so se državne banke, ter tako državna, kot zasebna, kot tudi paradržavna podjetja zadolževala vsepovsod, na poprek, na pamet, in na lepe oči, dobesedno poleteti v raj izobilja in vsesplošne blaginje. A če pogledamo okrog sebe, vidimo prej vsesplošno razsulo in razdejanje. Če k temu dodamo še opazko, da pravzaprav nikoli nismo živeli v okolju z nizkimi davki in zmerno državno potrošnjo, je nauk jasen in na dlani: državno potrošnjo je potrebno zmanjšati, ne povečati.

Ob vseh »tajkunskih« zgodbah, korupciji, klientelizmu, tovarišijskem kapitalizmu, odtekanju javnega denarja v zasebne žepe, prestreljenosti državnih institucij s zasebnimi interesi, pranju denarja, ipd., pravzaprav ni čudno, da se marsikdo čuti izigranega. Eni so pirovali, drugi bomo pa to plačevali? Kako vendar? A vendar je res: državne dolgove moramo odplačati. Tu ni dileme. Preden začnemo vračati, pa moramo imeti. Namreč presežek prihodkov nad odhodki. Da nam bo vsako leto v državni blagajni kaj denarja ostalo za poplačilo starih dolgov. Po mojem umevanju stvari se namreč šele okoliščinam, v katerih ne zapravimo vsega, kar zaslužimo, lahko reče »varčevanje«.

Advertisements

1 komentar

Filed under Ekonomija, Politika

One response to “O »varčevanju« in varčevanju

  1. Pingback: O »varčevanju« in varčevanju | Svoboda in Odgovornost

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s